Danes vem, da je to bilo zelo narobe, da me nikoli niso zanimale te stvari. Tako zelo sem bila prepričana v najino ljubezen z možem, da sem enostavno mislila, da me servis vozil ne rabi zanimati, ker bo vedno za to poskrbel moj mož. No, pa smo prišli tja, ko si nihče ne želi. Z možem sva šla narazen. Takrat sem šele spoznala, kaj vse bi se lahko naučila in kako mi vse to, sedaj hodi narobe.
Še isti mesec sem morala na servis vozil, jaz pa še zase nisem vedela, ker se mi je v bistvu porušil cel svet. Morala sem začeti znova, čakal me je izziv, in to velik, kako se bom jaz spoprijemala z novim življenjem, kako bom lahko zaživela sama. Prvi korak je bil servis vozil, ki nekomu ne predstavlja prav ničesar posebnega, a če greš prvič na servis vozil, potem to ni tako preprosto, posebej pa, če si že v letih in vsi pričakujejo, da že vse veš. Res mi je bilo ta dan nerodno. Počutila sem se tako neumno in tisti, da dan sem se odločila, da se bom sedaj učila vse, kar mi bo prišlo na poti. Moram poskrbeti v celoti za sovje življenje, da ne bom odvisna od nikogar.
Šele sedaj razumem, zakaj se nekatere ženske hvalijo z moškimi opravili, ker to sploh niso več moška opravila, tudi ženska jih mora znati, tako kot je na primer servis vozil, ko sem bila prepričana, da je to samo moška stvar.
Sedaj se zavedam, da življenje teče in naš cilj je, da smo neodvisni, da se čim bolj znajdemo v tem svetu in nismo odvisni. Meni je servis vozil, ko sem morala prvič peljati avto sama odprl oči, kako narobe je, če razmišljamo, kaj je moško delo in kaj je žensko. Sedaj ne razmišljam več tako drugo leto bo servis vozil tudi zame mala malica.